Pretekli teden sta zaznamovala dva dogodka, en na globalni, drugi na lokalni ravni. Prvi je objava šestega poročila Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC), drugi je izvedba dveh predstav sodobnega cirkusa v Novi Gorici na temo sodelovanja in podnebnih sprememb v organizaciji platforme SLOGA in so-organizaciji MO Nova Gorica. Napoved, da bo v naslednjih dveh desetletjih prišlo do zvišanja povprečne svetovne temperature za 1,5 stopinje Celzija ali več, je bila objavljena na prvih straneh in v prvih terminih sodobnih medijev. Dogodkov v Novi Gorici se je udeležilo več kot 1700 posameznikov in posameznic vseh starosti.

Albin Keuc

Piše: Albin Keuc, direktor Platforme SLOGA

Sporočilo obeh je skoraj identično: ne smemo več izgubljati časa, vrag je odnesel šalo, človek je nesporni povzročitelj podnebnih sprememb – stopiti moramo skupaj. Čas je za nov podvig, za uresničitev nadgradnje desetletja starega poziva iz okoljevarstvenih krogov: misli globalno, deluj lokalno. Danes ni več tako preprosto – danes moramo misliti planetarno in delovati globalno. Vsak lokalni ukrep, ki vodi k zniževanju izpustov toplogrednih plinov ali k omilitvi posledic podnebnih sprememb ima neposreden učinek na stanje podnebja na planetarni ravni.

Zapiranje snovnih tokov ali krožno gospodarstvo, razogličenje energetike, radikalno spreminjanje mobilnosti, trajnostne oblike potrošnje, globalno učenje in globalna solidarnost je šest jezdecev rešitve. Njihov temelj tvorijo spoštovanje univerzalnih človekovih pravic, vključujoče odločanje o skupnem dobrem in zagotavljanje pravičnega delovanja družbenih institucij – s ključnim ciljem, da nikogar ne pustimo ob strani. Odgovor je v aktivnih državljankah in državljanih, ki si z vso resnostjo in gorečnostjo prizadevajo za spoštovanje skupnega dobrega pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za uresničitev, udejanjanje vseh šestih rešitev. Da se zavedajo, da je potrebno političnim odločevalcem gledati pod prste, dihati za vrat in jim hkrati podajati roko podpore pri oblikovanju pravih rešitev. Za to potrebujemo močnejše mehanizme in instrumente doseganja soglasja med nami.

Mogoče v tem trenutku porečete, da so to samo visokoleteče besede, ki nimajo veliko možnosti pred stvarnostjo človeškega rodu, ki je tako globoko korumpirano, da nam ni pomoči. Če bi to bilo res, potem je prihodnost znana vsaj toliko, kot je možno opraviti fenomenologijo odzivov ljudi v holivudskih filmih katastrofe. Ena skupina ljudi išče rešitev v iskanju zavetja in rešujejo samo sebe. Druga skupina išče celovito rešitev, da do katastrofe sploh ne bi prišlo, ali da bi bile posledice dogodka minimalne, karkoli to že pomeni. Tretja skupina ljudi ne išče ne zavetja ne rešitve zase ali za vse – kratko malo se predajo veseljačenju v vseh možnih oblikah. Žurirajo na strehah nebotičnikov, terasah pišmevuhovstva in kajmebrigovstva, samo da jimje lepo, ne glede na pravo ceno in do bridkega konca.

Sami živimo v kulturi, ki ji je takšno izogibanje tveganjem soočenja z oblastjo, z neformalnimi skupinami moči, zelo blizu, celo tako blizu, da svojo nemoč izkazuje s posmehovanjem vsem, “ki še zmeraj rešujemo svet”. Odločitev za moralno edino možno delovanje ni nikoli lahka, udobna, nenevarna. Prav tako je ni mogoče zvesti zgolj na taktiko (tukaj gre priznati prav učiteljici Cvetki Toth, ki nas je na to nevarnost zmeraj opozarjala), ker gre pri tem za stvar samo: za preživetje nas in prihodnjih generacij.

Ekipi platforme SLOGA – Mateji, Mihi, Romani in Mojci je uspelo premagati vse težave, ovire, birokratske labirinte, se povezati z ljudmi in institucijami, ki si želijo sodelovati pri ustvarjanju dobrih zgodb in pripeljati na Trg Edvarda Kardelja v Novi Gorici cirkus, ki je 1700 in več ljudem nazorno prikazal, da smo v tej godlji skupaj in da ni bližnjic, marveč da se moramo z resničnostjo soočiti. Zaradi tega resničnost ne bo nič manj zahtevna. Mi bomo v strateški prednosti, ker vemo, da jo z znanjem, veščinami in zmogljivostmi človeške ustvarjalnosti v igri sodelovanja lahko spremenimo.

Zato je tudi sporočilo poročila IPCC, dolgo sicer 3949 strani, mogoče povzeti na dveh straneh, namenjenih političnim odločevalcem.* Na potezi smo mi, aktivni državljani in državljanke, ki nam ni vseeno. Znanost je na naši strani. Za kapital pa bomo še videli.

Čemu, porečete? Ker je tako prav. Zaradi vseh tistih, ki plačujejo ceno podnebnih sprememb v obliki zaostrovanja socialnih in političnih konfliktov, okoljskih migracij, krepitve neenakosti, lakote in podhranjenosti. Zaradi izgube biotske raznovrstnosti. Zaradi groženj malim kmetijam in še in še.

Kaj še čakate? Dela ne manjka.

Albin Keuc