Društvo rejcev drobnice Kamnik je bilo ustanovljeno leta 2001. Takrat se je vanj včlanilo triindvajset rejcev, ki so redili preko tisoč ovc, danes jih je v društvu že preko šestdeset in tudi število glav drobnice se je močno povečalo. Člani društva v glavnem redijo oplemenjeno jezersko-solčavsko ovco, manjše število rejcev redi jezersko-solčavsko ovco. Nekaj jih redi tudi koze. Rokodelke smo se pridružile ob praznovanju dvajsete obletnice ustanovitve društva kot članice rokodelske sekcije Turističnega društva Tuhinjska dolina in se lani včlanile v naše društvo. Sebe imenujemo Volnarke po divjih čebelah, ki rastlinska vlakna nalagajo v svoja gnezda.
Volnarke želimo prispevati s svojim znanjem in izkušnjami na področju varstva okolja, ohranjanja kulturne krajine, razvoja novih pristopov k zeleni tranziciji in tradicionalnim ročnim veščinam obdelave ovčje volne ter iskanju novih priložnosti za uporabo dragocenih surovin, kot je volna avtohtonih pasem ovc. Izhajamo iz različnih osnovnih poklicev, kot so učiteljice, socialne delavke, šivilje, upravne strokovnjakinje, delavke v proizvodnji hrane in industrijskih izdelkov, inženirke tekstilne tehnologije, rejke drobnice. Povezuje nas ljubezen do ročnih del, ustvarjanja in želje po učenju ter spoznavanju novih rokodelskih znanj. Učimo se ena od druge, se družimo in skupaj načrtujemo nove projekte. Naša starostna struktura je pestra, vse od petintrideset do sedemdeset let in več, občasno se nam pridružita najmlajši članici iz četrtega in osmega razreda osnovne šole.
Skupaj z nosilcem projekta Domnom Virantom s.p. in partnerjem Heba d.o.o. Poslovna enota Kamnik smo se prijavili na prvi javni poziv za izbor projektov za uresničevanje ciljev in ukrepov Strategije lokalnega razvoja za LAS Srce Slovenije na območju občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji, ki se bodo sofinancirali iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja z neinvesticijskim projektom z naslovom »Drobnica je naša prihodnost« in bili izbrani. Projekt se izvaja od 1. avgusta 2025 do 30. novembra 2027 v dveh fazah: prva je od 1. avgusta 2025 do 31. julija 2026 in druga od 1. avgusta 2026 do 30. novembra 2027.
Projekt naslavlja pereče izzive sodobne reje drobnice, ki so posledica zgodovinsko zakoreninjenih predsodkov in zanemarjene vrednosti proizvodov drobnice v Sloveniji. Reja drobnice je bila dolga leta razumljena kot izhod v sili, pri čemer se je zmanjšalo zanimanje za kakovostno rejo in lokalno predelavo. Partnerji projekta skušamo to preseči in ponovno ovrednotiti ovčerejo kot pomembno vejo trajnostnega podeželskega razvoja, ki ima tako okoljski, gospodarski kot socialni pomen za Srce Slovenije.
Partnerji v projektu bomo spodbujali ekološko in sonaravno rejo drobnice s poudarkom na prenosu tradicionalnih rokodelskih znanj (polstenje, predenje, pletenje, kvačkanje) ter dodajanju vrednosti lokalnim surovinam – mleku, mesu in volni. Pomemben del projekta je tudi vzpostavitev prvega tematskega parka z drobnico v regiji na kmetiji Pri Ropet, ki bo služil kot izobraževalna in promocijska točka za obiskovalce, kot so otroci, mladina, kmetje in širša javnost. Dogodki bodo udeležence spodbudili k večjemu zavedanju o pomenu drobnice in prispevali k zmanjšanju predsodkov do njene reje in uporabe.
Na delavnicah uporabljamo izključno lokalno volno, ki jo odberemo pri striženju, operemo in damo mikati lokalnim izvajalcem. K procesu povabimo zainteresirane rejce in jeseni smo bili uspešni, saj smo pridobili nove rejce, ki obvladajo sortiranje in pranje volne. Pašna skupnost Menina planina nam je naklonjena in nas rada sprejme v svoje vrste pri striženju ovčjega runa. Barvasto volno dokupimo od predelovalcev volne jezersko-solčavske pasme.
Glavne dejavnosti projekta so:
- Priprava programov izobraževanja na temo drobnice; večina načrtovanih programov izobraževanj je pripravljena ali se že izvajajo. Učence na delavnicah vedno seznanimo z lastnostmi domače volne in vsemi razlogi, zakaj je volna boljša izbira od cenenih izdelkov iz sintetičnih vlaken. Poudarimo tudi pomen ohranjanja rokodelskih spretnosti in dobrega vpliva na zbranost, osredotočenost, umirjanje duha ter koncentracijo. Odzivi učencev so navdušujoči in želijo si ponovitve delavnic. Ravno tako so navdušene učiteljice, katerim so ročne spretnosti pomembne in bolj domače.
- Izvedba delavnic rahljanja in mikanja oprane volne – spoznavanje tehnik; izvedli smo že tri delavnice za člane društva in širšo zainteresirano javnost.
- Izvedba osemnajstih delavnic na temo volne z učenci iz osnovne šole – izdelava rokodelskih izdelkov iz lokalne volne z uporabo različnih tehnik polstenja (vsaj 225 otrok); zajeli smo 275 osnovnošolskih otrok osnovne šole Šmartno v Tuhinju s podružnicami Sela, Motnik in Tuhinj v vseh razredih za prvo fazo projekta. Za drugo fazo načrtujemo enak pristop, le v posameznih skupinah bomo izdelovali druge izdelke ali vsaj uporabili drugačno tehniko polstenja, tako da učenci spoznajo nov način dela.
- Vzpostavitev tematskega parka na kmetiji Pri Ropet; načrtovane aktivnosti je bilo potrebno nekoliko prirediti zaradi administrativnih ovir.
- Organizacija in izvedba praznika drobnice; vse načrtovane aktivnosti za prvo fazo so v teku in bodo zaključene pravočasno.
- Komuniciranje in obveščanje javnosti (promocijska kampanja, objave v revijah in lokalnih glasilih, okrogla miza); vse načrtovane aktivnosti so v fazi izvedbe ali so že izvedene za prvo fazo projekta.
Volnarke Društva rejcev drobnice Kamnik želimo s svojimi aktivnostmi spodbuditi ključne odločevalce k odpravljanju administrativnih ovir, kot je predelava majhnih količin lastne nastrižene ovčje volne v okviru osnovne kmetijske dejavnosti (sortiranje, ročno pranje, mikanje, predenje) kot tudi možnost vključitve rokodelskih polizdelkov v sistem rokodelskih izdelkov v okviru osebnega dopolnilnega dela. Tržno vrednost neoprane in oprane volne določa edini odkupovalec ovčje volne v Sloveniji, ki volno le menja za svoje izdelke, zato so rejci v podrejenem položaju in nimajo nobenega zagotovila, da je le-ta realno določena glede na kakovost volne. Odraščajoči mladini želimo približati rabo trajnostnih lokalnih surovin, kot je ovčja volna namesto cenenih sintetičnih izdelkov na osnovi nafte. Rejcem ovc želimo približati znanje in tehnike za dodajanje vrednosti volni, saj so se znanja tekom časa preprosto izgubila.
Avtorica: Zdenka Žavbi, DRD Kamnik
