Ekonomska neenakost vpliva na telesni, duševni in kognitivni razvoj otrok

Ekonomska neenakost v najbogatejših državah sveta je povezana s slabšim telesnim zdravjem in slabšimi učnimi uspehi otrok, kaže poročilo, ki ga je danes objavil UNICEF-ov urad za strategijo in dokaze – Innocenti. 

Poročilo Report Card 20: Neenake možnosti – Otroci in ekonomska neenakost preučuje povezavo med ekonomskimi neenakostmi in blaginjo otrok v 44 državah OECD in drugih državah z visokimi dohodki. Ugotovitve predstavljajo jasno sliko, kako škodljiva je ekonomska neenakost za blaginjo otrok in predstavljajo izziv vsem državam, da se odzovejo bolje za vse otroke.

Poročilo preverja ali imajo ekonomsko močnejše in bogatejše države boljšo blaginjo otrok ter kako in na katere načine ekonomska neenakost vpliva na blaginjo otrok, ter identificira ukrepe, ki bi zmanjšali negativen učinek ekonomske neenakosti.

Podatki kažejo, da imajo otroci iz revnejših okolij slabše telesno zdravje in slabši učni uspeh. V večini držav, zajetih v poročilo, pa stopnje dohodkovne neenakosti in revščine otrok ostajajo trdovratno visoke.

Med državami, zajetimi v poročilu, se Slovenija po dohodkovni neenakosti uvršča na 4. mesto. Kljub temu, da Slovenija vodi na lestvici držav z najnižjo neenakostjo, imajo pri nas ljudje z višjimi dohodki še vedno v povprečju 3,5-krat več dohodkov, kot tisti na dnu. Za primerjavo imajo ljudje z višjimi dohodki v državah z najvišjo neenakostjo – ZDA, Turčija, Kostarika in Čile – 8 krat več dohodkov, kot tisti na dnu.

Slovenija se uvršča med države z najmanjšim tveganjem revščine. Med vsemi državami, zajetimi v poročilu, le Danska beleži nižje tveganje revščine. Po najnovejših podatkih Statističnega urada je sicer stopnja tveganja revščine otrok v Sloveniji prvič po letu 2018 presegla 11 % in zdaj znaša 11,6 %. Ob upoštevanju najnovejšega podatka, bi se Slovenija uvrstila na 3. mesto, ob Finski.

Slovenija se na skupni lestvici držav, ki meri blaginjo otrok, uvršča na 13. mesto. Za primerjavo se sosednje države Madžarska, Italija, Hrvaška in Avstrija po tem vrstnem redu uvrščajo na 10., 12., 15. in 16. mesto.

Blaginjo otrok poročilo meri otrok skozi 3 dimenzije: telesno zdravje (umrljivost otrok, prekomerna telesna teža), duševno zdravje (zadovoljstvo z življenjem, stopnja samomorov med mladostniki) in učni uspeh oz. veščine (bralna in matematična pismenost, sklepanje prijateljstev).

Vezano na omenjene dimenzije blaginje otrok, se Slovenija najbolje uvršča na področju učnega uspeha in veščin, kjer smo 2., takoj za Irsko. Srednje smo se odrezali na področju telesnega zdravja, kjer smo dosegli 16. mesto; najvišje na tej lestvici so Danska, Francija in Japonska. Slabo smo se odrezali na področju duševnega zdravja (29. mesto), najvišje na tej lestvici pa se uvrščajo Nizozemska, Romunija in Portugalska.

Prikrajšanosti, s katerimi se srečujejo otroci po svetu, a tudi v Sloveniji:

• Materialna prikrajšanost: 8 % otrok v Sloveniji v enem mesecu vsaj enkrat ni jedlo, zaradi pomanjkanja denarja. Ta odstotek predstavlja tudi povprečje v EU in za primer na Portugalskem znaša 2,2 %, v Bolgariji pa 22,2 %.

• Stanovanjske razmere: streha, ki zamaka, plesnive oz. vlažne stene in tla.

• Blaginja staršev: starši s slabše plačano službo so pogosteje bolj pod stresom, kar vpliva na družinske odnose.

• Storitve: večja lokalna okolja imajo boljši dostop do storitev.

• Okolje: otroci, ki živijo v revščini, bolj verjetno živijo v okolju, kjer je višja stopnja kriminala, nasilja in vandalizma, večja onesnaženost in večja zvočna onesnaženost.

• Šola: velikost razredov (manj številčni razredi dovoljujejo bolj individualen pristop učitelja do potreb učencev).

»UNICEF-ovo poročilo kaže, da neenakost močno vpliva na otrokov telesni, kognitivni in duševni razvoj. Hkrati se večja ekonomska neenakost zrcali tudi v nižjem družbenem in institucionalnem zaupanju med odraslimi, slabšem duševnem zdravju odraslih in večji verjetnosti, da se neenakosti prenašajo iz generacije v generacijo. Zato sta zaščita in krepitev blaginje otrok ključna odgovornost odločevalcev in družbe kot celote – ne le zaradi otrok danes, temveč zaradi naše skupne prihodnosti,« je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija.

UNICEF-ova priporočila

Poročilo poziva vlade in deležnike, naj ukrepajo na več področjih politike, da bi čim bolj zmanjšali vpliv neenakosti na blaginjo otrok, zlasti z zmanjšanjem revščine otrok. Ukrepi lahko vključujejo:

• Izboljšanje sistemov socialne zaščite, vključno z družinskimi in otroškimi prejemki ter minimalnimi plačami, da bi zagotovili, da noben otrok ne odrašča v revščini.

• Podpora prikrajšanim skupnostim s subvencioniranim stanovanjem, izboljšanjem infrastrukture v prikrajšanih soseskah ter vlaganjem v javne površine, kot so zelene površine in objekti za prosti čas.

• Naslavljanje neenakosti v izobraževanju z zmanjševanjem socialno-ekonomske segregacije v šolah: zagotavljanjem, da so šole ustrezno kadrovsko in materialno opremljene ne glede na ekonomsko ozadje učencev ter z zagotavljanjem zdravih in hranljivih šolskih obrokov za otroke.
• Sodelovanje z otroki, da bi bolje razumeli njihove poglede na to, kako neenakost vpliva nanje in njihove družine, ter da bi razvili rešitve, ki spodbujajo njihovo blaginjo.

Vir: Slovenska fundacija za UNICEF