V sklopu Meseca znanosti je potekal zaključek projekta Pirati plastike – dajmo Evropa, ki je v enem letu več kot 1400 učencem in dijakom 100 slovenskih šol približal problematiko onesnaževanja s plastiko. Največ mikroplastike med Krškim in Brežicami.
Mladi so znanstvenikom pomagali pri vzorčenju mikroplastike v rekah, s katero je onesnaženih več kot tri četrtine analiziranih rek. Vodja slovenske piratske misije Mateja Grego iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo je predstavila rezultate analize vsebnosti mikroplastike v 44 analiziranih vzorcih. 75 odstotkov vzorčnih mest je vsebovalo koščke plastike, manjše od petih milimetrov. Največ mikroplastičnih delcev je bilo v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami v Savi, so sporočili Ekologi brez meja.
Po onesnaženosti sledijo Kamniška Bistrica pri Domžalah, Krka pri Otočcu in Novem mestu ter njeni pritoki, Lahinja v Črnomlju, Sotla pri Bizeljskem, Drava pri Mariboru in pri Staršah, Trojšnica pri Pragerskem in Dravinja v Zrečah. Med 32 rekami je bilo neonesnaženih le šest: Pesnica, Rižana, Zacurek, Rupovščica, Tržiška Bistrica in Ledava, a kot opozarja, šele večkratno vzorčenje pokaže pravo sliko.
Najpogostejši material v rekah je polietilen v obliki filmov, najverjetneje kot posledica razpadlih nakupovalnih vrečk, pakirnih folij in kmetijskih folij.
Embalaža in gradbeni sektor
Prisotnost polistirena, ki izvira najverjetneje iz embalaže in gradbenega sektorja, pa so zaznali v bližini mest, na primer v drugem vzorčenju Ljubljanice pri Vrhniki, Gradaščici na Dobrovi in v Dravi pri Mariboru.
“Očitno je, da takšno raziskovalno delo razkriva ključne izzive, ki pa nam kažejo pot do rešitev, ki morajo vključevati tudi sistemske spremembe. Brez mladih piratov plastike, ki so nam v izredno kratkem času posredovali tako veliko število dragocenih podatkov, bi o onesnaženosti naših rek še dolgo lahko le ugibali,” je izpostavila Grego.
Ker je projekt, ki ima svoje korenine v Nemčiji, celostno obravnaval problematiko, so se mladi posvetili tudi večjim odpadkom na brežinah rek devetnajstih večjih mest po Sloveniji, ki se večinoma izlivajo v Črno morje. Podobno kot na naši obali so tudi ob rekah najpogostejši odpadek cigaretni ogorki, med plavajočimi odpadki pa plastenke.
Pod okriljem tria predsedstva Sveta EU-ja
Projekt se namreč pod okriljem tria predsedstva Sveta EU-ja zaključuje, a to je šele prva etapa, ki omogoča razvoj in širjenje projekta tudi na ostale države članice EU-ja in širše, je dodala.
Spletno občinstvo sta nagovorila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec in vodja sektorja za znanost Peter Volasko. “Mlade Pirate plastike iz Slovenije smo povabili na evropski mladinski zajtrk v Bruselj in projekt predstavili ministrom EU-ja za mladino tako na neformalnem srečanju na Brdu kot na zasedanju Sveta v Bruslju. Tako ministri kot Evropska komisija so bili nad projektom navdušeni in ga bodo začeli izvajati tudi sami,” je povedala ministrica, ki se je tudi sama udeležila enega izmed vzorčenj.
“S povezovanjem, pa naj gre za povezovanje izobraževanja, raziskav ali povezovanje znanstvenikov in širše skupnosti, lahko dosežemo več. Z raziskavami sežemo do razuma, z izobraževanjem sežemo do srca. Ta projekt združuje oboje, zato si bomo prizadevali, da postane mednaroden in na tak način odgovori na vedno večji globalni izziv ekologije,” je sklenila Simona Kustec.
Vir: RTV Slovenija
