Povzetek govora predstavnika UNICEF-a v Jemnu, Petra Hawkinsa, na današnji novinarski konferenci v Palači narodov v Ženevi.
Konflikt v Jemnu je dosegel tragičen mejnik: desetletje večinoma neizprosnih spopadov z le kratkimi in krhkimi obdobji zmanjšanja sovražnosti. Otroci so oropani otroštva in prihodnosti, celotna generacija pa se bori za preživetje. UNICEF Slovenija z novo kampanjo zbira sredstva za pomoč podhranjenim otrokom po svetu.
Danes stojim pred vami ne le zato, da vam predstavim podatke s terena, temveč da okrepim glasove milijonov otrok, ujetih v eni najhujših dolgotrajnih humanitarnih kriz na svetu – krizi, ki jo zaznamujejo lakota, veliko pomanjkanje in zdaj še zaskrbljujoče zaostrovanje konfliktov.
Vsak drugi otrok v Jemnu, mlajši od pet let, je podhranjen. Med njimi jih več kot 537.000 trpi zaradi hude podhranjenosti – stanja, ki je izjemno mučno in življenjsko ogrožujoče, a ga je mogoče v celoti preprečiti. Podhranjenost oslabi imunski sistem, zavira rast in razvoj ter otroka oropa njegovih potencialov. V Jemnu to ni le zdravstvena kriza – za tisoče otrok je to smrtna obsodba.
Prav tako zaskrbljujoče je, da je 1,4 milijona nosečnic in doječih mater podhranjenih, s čimer se ohranja začarani krog trpljenja generacij.
Ta katastrofa ni naravna. Povzročil jo je človek. Več kot desetletje trajajoči spopadi so porušili jemensko gospodarstvo, zdravstveni sistem in infrastrukturo. Strukturne posledice spopadov – zlasti za otroke – so ostajale grozljive tudi v obdobjih zmanjšanega nasilja. Več kot polovica prebivalstva je v celoti odvisna od humanitarne pomoči. Cene hrane so od leta 2015 narasle za 300 odstotkov. Ključna pristanišča in ceste, ki so življenjskega pomena za preskrbo s hrano in zdravili, so poškodovani ali blokirani.
Kljub tem izjemno težkim in pogosto zelo nevarnim razmeram UNICEF ostaja na terenu in pomaga otrokom.
V letu 2025 še naprej podpiramo terapevtsko zdravljenje 600.000 podhranjenih otrok ter delovanje 3.200 zdravstvenih ustanov, 70 mobilnih ekip, 42.000 zdravstvenih delavcev v lokalnih skupnostih in 27 centrov za terapevtsko hrano. Če želimo s tem nadaljevati, potrebujemo dolgoročno financiranje. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da 7,6 milijona ljudi v Jemnu ne bo imelo dostopa do osnovnega zdravstvenega varstva.
Naš humanitarni odziv v Jemnu za leto 2025 je le 25-odstotno financiran. Brez nujno potrebnih finančnih sredstev ne moremo vzdrževati niti minimalnih storitev, ki jih lahko zagotavljamo ob naraščajočih potrebah.
Čas je pri tem ključnega pomena, saj za 527.000 hudo podhranjenih otrok šteje vsaka minuta. Verjetnost, da hudo podhranjen otrok umre, je 11-krat večja kot pri njegovih zdravih vrstnikih. Brez zdravljenja bodo hudo podhranjeni otroci umrli. Tisti, ki preživijo, pa se soočajo z vseživljenjskimi posledicami – oslabljenim kognitivnim razvojem, kroničnimi boleznimi in izgubljenim ekonomskim potencialom. To ni le izguba za Jemen, ampak tudi neuspeh celotnega človeštva.
Prejšnji mesec sem v Taizu na jugu Jemna spoznal triletno Amino. Njena mati je v iskanju UNICEF-ove klinike za pomoč podhranjenim otrokom prehodila 12 kilometrov, s hudo shujšano Amino v naročju. Ker je deklica pravočasno prejela pomoč, danes okreva, vendar je njena prihodnost odvisna od tega, ali nam bo uspelo ohraniti to ključno podporo.
To je odvisno od sledečega:
- Humanitarni odziv mora biti financiran v polni meri. Za odziv v letu 2025 UNICEF potrebuje dodatnih 157 milijonov dolarjev. Potrebujemo trajne naložbe za boj proti vsem oblikam podhranjenosti in boleznim, za ponovno vzpostavitev izobraževanja ter za boj proti drugim oblikam trpljenja, ki jih morajo prenašati otroci v Jemnu.
- Vse strani v konfliktu morajo omogočiti neovirano dostavo humanitarne pomoči do tistih, ki jo potrebujejo, in humanitarnim delavcem omogočiti, da rešujejo življenja. Pozivamo k izpustitvi pridržanega osebja Združenih narodov in drugih humanitarnih delavcev. In, kar je najpomembneje, pozivamo h končanju konflikta.
Vir: Slovenska fundacija za UNICEF
