Objavljeno
je bilo poročilo za leto 2024 o ciljih trajnostnega razvoja, ki razkriva
zaskrbljujoč podatek, da je le 17 odstotkov teh ciljev na pravi poti razvoja in
uresničevanja, skoraj polovica kaže le minimalen ali zmeren napredek, napredek
pri več kot tretjini pa je zastal ali celo nazadoval.
Poročilo o napredku pri doseganju 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki postavljajo nove univerzalne standarde za razvoj, razkriva, da je svet močno zašel z uresničevanjem Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Doseganje ciljev trajnostnega razvoja je tako v veliki nevarnosti, saj vse večji med seboj povezani izzivi, kot so učinki pandemije COVID-19, stopnjevanje konfliktov, geopolitične napetosti in vse večji podnebni kaos, močno vplivajo na napredek.
Poročilo izpostavlja nekaj ključnih izzivov in zaskrbljujočih trendov. Pandemija in podnebne spremembe so močno ovirale prizadevanja za izkoreninjenje skrajne revščine, saj se predvideva, da bo do leta 2030 morda 590 milijonov ljudi še vedno živelo v skrajni revščini.
Kljub temu, da se večina kazalnikov povezanih z zdravjem, kot so zmanjšanje umrljivosti otrok in okužb z virusom HIV, premika v pravo smer, trenutni trendi ne zadoščajo za dosego ciljev do leta 2030.
Tudi izobraževanje populacije se obrača k zaskrbljujočim trendom, saj se države soočajo z neustrezno izobraževalno infrastrukturo in pomanjkanjem števila učiteljev. Povečanje neenakosti nasploh vpliva na napredek v smeri enakosti spolov, saj svet še vedno zaostaja pri prizadevanjih zmanjšanja škodljivih praks družbenih norm. Ob tem se države v razvoju zaradi sistemskih pomanjkljivosti in neenakosti v svetovnem gospodarskem in finančnem sistemu soočajo z ogromnimi izzivi ter le z delčkom mednarodne podpore, ki jo nujno potrebujejo.
Tudi vedno več naraščajočih konfliktov in organiziranega krimnala povzroča neizmerno človeško trpljenje in ovira trajnostni razvoj. Konflikti v Ukrajini, Gazi, Sudanu in drugod so namreč povzročili kar 120 milijonov prisilno razseljenih ljudi po vsem svetu.
Ob vsem tem se stopnjuje tudi podnebna kriza, ki je skupnosti po vsem svetu pahnila v soočanje z ekstremnimi vremenskimi razmerami ter vse pogostejšimi in intenzivnejšimi nesrečami, ki uničujejo življenja in sredstva za preživetje. Pospešuje se tudi izguba biotske raznovrstnosti in habitatov. Poročilo poudarja tudi določene pozitivne točke, saj je bil dosežen napredek pri izboljšanju dostopa do vode, sanitarij, energije in mobilnih širokopasovnih povezav, svetovna brezposelnost pa je dosegla zgodovinsko nizko raven.
Svet se mora odločno soočiti s krizami, ki ogrožajo trajnostni razvoj, z močnejšim in učinkovitejšim mednarodnim sodelovanjem. Da bi se cilji trajnostnega razvoja vrnili na pravo pot, je ena najpomembnejših prednostnih nalog svetovne skupnosti združiti vse zainteresirane strani, da končajo konflikte, ki povzročajo nepredstavljivo trpljenje in bedo po vsem svetu, saj trajnostni razvoj ni mogoč brez miru.
