Agencije ZN so v pozivu sporočile, da se begunci in migranti še naprej soočajo s skrajnimi oblikami nasilja, izkoriščanja in smrti na morju in kopnem po vsej Afriki, medtem ko se gibljejo po celini ter mejne organe opomnile naj storijo več za njihovo zaščito.
Podatki iz novega poročila Urada
visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR), Mednarodne organizacije za migracije
(IOM) in Centra za mešane migracije (MMC) kažejo na pogosto premalo poročane
nevarnosti, s katerimi se srečujejo ranljivi ljudje na poti po nevarnih
kopenskih poteh. Po ocenah naj bi puščavo Saharo prečkalo več ljudi kot
Sredozemsko morje, smrt beguncev in migrantov v puščavi pa naj bi bila dvakrat
večja od smrti na morju. Očitno je, da se veliko ljudi ne odloči za selitev,
vendar so v to prisiljeni zaradi političnih konfliktov in nestabilnosti. Tako
imenovani potisni dejavniki na migracijski poti vključujejo vse slabše razmere
v državah izvora in državah gostiteljicah, uničujoče posledice podnebnih
sprememb in nesreč na nove in dolgotrajne izredne razmere na Vzhodu in Afriškem
rogu, pa tudi rasizem in ksenofobija do beguncev in migrantov.
Kljub zavezam mednarodne skupnosti,
da bo reševala življenja in obravnavala ranljivosti, so avtorji poročila
opozorili, da so trenutna prizadevanja, da bi bili vsi ti odgovorni za zlorabe
in nevarnosti, ki grozijo migrantom in beguncem, neustrezna. Bram Frouws,
direktor MMC, je dejal da so za strašne zlorabe pogosto odgovorne kriminalne
združbe in trgovci z ljudmi, vendar so pri tem imeli vlogo tudi državni
uradniki, kot so policija, vojska in mejna straža. Trenutno se veliko tega
dogaja v razmerah skoraj popolne nekaznovanosti. V poročilu je navedeno, da sta
podpora in dostop do pravnega varstva za žrtve različnih oblik zlorab na poteh le
redko na voljo ter dodaja problem neustreznega financiranja in omejitve
humanitarnega dostopa.
Kljub tem izzivom so UNHCR, IOM in partnerji okrepili storitve zaščite, ki rešujejo življenja, ter mehanizme pomoči, identifikacije in napotitve na poteh. Kljub temu vztrajajo, da humanitarno ukrepanje ni dovolj. Pomembno je preučiti, kako urediti ali legalizirati migrante v tranzitnih državah, če obstaja potreba, pa tudi širše v evropskih državah, ki se odzivajo na potrebo po talentih in delovni sili.
Vir: UN News
