Čeprav je pandemija izbrisala desetletja razvoja, prizadevanja pri odzivu kažejo znake obnavljanja globalne zavezanosti pospeševanju napredka ciljev trajnostnega razvoja.
New York, 6. julij – Več držav in skupnosti se v luči tega, koliko je pandemija COVID-19 prizadela ljudi po vsem svetu, zaveda, da je treba okrepiti prizadevanja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, piše v Poročilu o ciljih trajnostnega razvoja za leto 2021, ki so ga danes objavili Združeni narodi (ZN).
Odločitve in ukrepi, ki bodo sprejeti v
naslednjih 18 mesecih, bodo določili, ali bodo načrti za obnovo
pandemije usmerili svet v doseganje globalno dogovorjenih ciljev,
katerih cilj je spodbuditi gospodarsko rast in socialno
blaginjo ob hkratnem varovanju okolja.
Glede na poročilo, ki spremlja svetovna
prizadevanja za dosego ciljev trajnostnega razvoja, je COVID-19
povzročil resne motnje v vsakodnevnem življenju. Napredek pri doseganju
ciljev trajnostnega razvoja je bil še pred pandemijo
počasen, leta 2020 pa je bilo še dodatnih 119 do 124 milijonov ljudi
potisnjenih v revščino. Izgubljenih je bilo 255 milijonov delovnih mest s
polnim delovnim časom, število ljudi, ki trpijo zaradi lakote, ki je
naraščalo že pred pandemijo, pa se je povečalo
za 83 do 132 milijonov.
Pandemija je razkrila in okrepila
neenakosti znotraj in med državami. Od 17. junija 2021 je bilo v Evropi
in Severni Ameriki na vsakih 100 ljudi uporabljenih približno 68 cepiv v
primerjavi z manj kot dvema cepivoma na 100 ljudi
v podsaharski Afriki. Zaradi pandemije bo v naslednjem desetletju do 10
milijonov več deklet ogroženih zaradi prisilnih porok v mladoletnosti.
Propad mednarodnega turizma je nesorazmerno prizadel majhne otoške
države v razvoju.
Upočasnitev gospodarske rasti leta 2020
ni pripomogla k upočasnitvi podnebnih sprememb. Koncentracije glavnih
toplogrednih plinov so se še naprej povečevale, medtem ko je bila
svetovna povprečna temperatura približno 1,2 stopinje
Celzija višja glede na predindustrijsko raven, kar je nevarno blizu
meje 1,5 stopinje Celzija, določene v Pariškem sporazumu.
Svetovni tokovi neposrednih tujih naložb
so se leta 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšali za 40 odstotkov.
Pandemija je prinesla ogromne finančne izzive, zlasti za države v
razvoju, in znatno povečala dolžniške stiske.
Agenda 2030, ki so jo leta 2015 sprejele
vse države članice ZN, daje skupen načrt za mir in blaginjo ljudi in
planeta sedaj ter v prihodnje. Bistvo Agende 2030 je 17 ciljev za
izboljšanje zdravja in izobraževanja, zmanjšanje neenakosti
in spodbujanje gospodarske rasti, medtem ko se spopadamo s podnebnimi
spremembami in si prizadevamo za ohranitev oceanov in gozdov.
Da se bodo cilji trajnostnega razvoja
vrnili na pravo pot, morajo po navedbah poročila vlade, mesta, podjetja
in industrije sprejeti nizkoogljične, odporne in vključujoče razvojne
poti, ki bodo zmanjšale izpuste ogljika, ohranile
naravne vire, ustvarile boljša delovna mesta, spodbujale enakopravnost
spolov in se spoprijele z naraščajočo neenakostjo.
“Smo v kritičnem obdobju zgodovine
človeštva. Odločitve in ukrepi, ki jih sprejemamo danes, bodo imeli
pomembne posledice za prihodnje generacije,” je dejal podsekretar ZN za
ekonomske in socialne zadeve Liu Zhenmin. “Iz pandemije
se bomo naučili, kako se bomo lahko spoprijeli s sedanjimi in
prihodnjimi izzivi. Izkoristimo ta trenutek, da skupaj naredimo
desetletje delovanja, preoblikovanja in obnove za dosego ciljev
trajnostnega razvoja in Pariškega podnebnega sporazuma.”
Prizadevanja za spopad s pandemijo so
pokazala tudi izjemno prilagodljivost skupnosti, odločne ukrepe vlad,
hitro širitev socialne zaščite, pospešitev digitalne preobrazbe in
edinstveno sodelovanje pri razvoju cepiv ter zdravil
v rekordnem času. Po navedbah poročila gre za trdne temelje za
nadaljnji napredek pri uresničitvi ciljev trajnostnega razvoja.
Nekaj dodatnih dejstev in številk:
● Stopnja skrajne revščine na svetu se je prvič po letu 1998 zvišala iz 8,4 % v letu 2019 na 9,5 % v letu 2020.
● Med
1. februarjem in 31. decembrom 2020 so vlade po vsem svetu napovedale
več kot 1.600 ukrepov socialne zaščite, ki so večinoma kratkoročni
ukrepi za blažitev krize zaradi epidemije COVID-19.
● Pandemični šoki bodo verjetno povzročili več zaostajanja v rasti, kar že prizadene več kot enega od petih otrok.
● Pandemija
je ustavila ali izničila napredek na področju zdravstva, kar
predstavlja večjo grožnjo od same bolezni. Približno 90 % držav še vedno
poroča o eni ali več motnjah v bistvenih
zdravstvenih storitvah.
● Vpliv
pandemije COVID-19 na šolanje je “generacijska katastrofa.” Dodatnih
101 milijona otrok in mladine je padlo pod najnižjo stopnjo bralne
usposobljenosti, kar je izničilo dosežke v izobraževanju,
ki so bili doseženi v zadnjih dveh desetletjih.
● Pandemija
COVID-19 je negativno vplivala na napredek pri enakopravnosti spolov:
okrepilo se je nasilje nad ženskami in dekleti; število porok
mladoletnic se bo povečalo, ženske pa so utrpele
nesorazmeren delež izgube zaposlitve in povečala se je količina
gospodinjskih opravil.
● 759
milijonov ljudi je ostalo brez elektrike, tretjina svetovnega
prebivalstva pa leta 2019 ni imela čistih goriv in tehnologij za
kuhanje.
● Poteka
gospodarsko okrevanje, v katerem vodita Kitajska in ZDA, vendar za
številne druge države pričakujemo, da se gospodarska rast ne bo vrnila
na predpandemično raven pred letoma 2022
ali 2023.
● Svet
ni dosegel ciljev za leto 2020 glede zaustavitve izgube biotske
raznovrstnosti in izgube 10 milijonov hektarjev gozda vsako leto med
letoma 2015 in 2020.
● Medtem
ko se je neto uradna razvojna pomoč v letu 2020 povečala na skupno 161
milijard dolarjev, to še vedno ne dosega tistega, kar je potrebno za
odziv na krizo COVID-19 in izpolnitev
že dolgo zastavljenega cilja 0,7 % bruto nacionalnega dohodka.
● Leta
2020 je 132 držav in ozemelj poročalo, da uvajajo nacionalni
statistični načrt, 84 pa jih je imelo načrte, ki so bili v celoti
financirani. Le 4 od 46 najmanj razvitih držav je poročalo,
da imajo v celoti financirane državne statistične načrte.
Po navedbah poročila bodo prizadevanja za
okrevanje odvisna tudi od razpoložljivosti podatkov za oblikovanje
politike. Zagotavljanje zadostnih sredstev za zbiranje podatkov, tako z
uporabo mednarodnih kot domačih virov, bo ključnega
pomena za ta prizadevanja.
Poročilo o ciljih trajnostnega razvoja za leto 2021 lahko najdete na:
