Osnutki zaključkov o peremptornih normah mednarodnega prava (jus cogens): poročilo posebnega poročevalca
Novice iz sveta

Osnutki zaključkov o peremptornih normah mednarodnega prava (jus cogens): poročilo posebnega poročevalca

Objavil 28. februarja, 2022No Comments

1. Poročilo posebnega poročevalca

Dne 24. januarja 20221 je posebni poročevalec Komisije za mednarodno pravo (KMP) Organizacije združenih narodov (OZN) Dire Tladi objavil Peto poročilo o peremptornih normah mednarodnega prava (jus cogens). Jedro Poročila predstavlja analiza komentarjev držav, podanih v zvezi z leta 2019 sprejetimi Osnutki zaključkov o peremptornih normah mednarodnega prava (jus cogens), dokumentom KMP2. Namen avtorja pričujočega prispevka je, da bralcu strnjeno predstavi ozadje sprejemanja Osnutkov, kot to izhaja iz Poročila posebnega poročevalca, ter hkrati osvetli pomen Osnutkov samih za mednarodno skupnost in mednarodno pravo. 

2. Komisija za mednarodno pravo in Osnutki

Dokument, ki je poimenovan “Osnutki zaključkov o peremptornih normah mednarodnega prava (jus cogens)”, je po prvem branju sprejela KMP na svojem 71. zasedanju leta 2019.3 KMP kot institucija deluje kot pomožni organ Generalne skupščine OZN, njene naloge pa obsegajo, med drugim, pripravo predlogov kodifikacije in progresivnega razvoja mednarodnega prava.4 V luči svojih zadolžitev je KMP sprejela tudi zadevne Osnutke, dokument s 23 osnutki zaključkov (draft conclusions), v katerem so naslovljena številna vprašanja mednarodnega prava glede obstoja in razlage peremptornih norm (oziroma norm jus cogens), pri katerih v mednarodnem pravu velja, da morajo biti vedno spoštovane.5 Dodatno gre izpostaviti, da osnutek zaključka št. 23 vsebuje seznam primeroma naštetih norm, ki jih je KMP že obravnavala kot norme z naravo jus cogens pravila. 

Po potrditvi Osnutkov na prvem branju je sledilo obdobje zbiranja komentarjev držav članic OZN na Osnutke. Države so tako pridobile možnost naznaniti svoje poglede do 30. junija 2021. Kot navaja posebni poročevalec, imenovan s strani KMP, v svojem Poročilu, lahko ugotovimo, da je 113 držav izrazilo svoje mnenje o Osnutkih. Posebni poročevalec v Poročilu najprej opiše podane komentarje držav glede vsakega posameznega osnutka zaključka, nato pa sledi analiza teh komentarjev. Na podlagi analize posebni poročevalec predlaga morebitne možnosti za bodočo spremembo Osnutkov, v kolikor bi to bilo potrebno.6 

3. Pomen Osnutkov za mednarodno skupnost in mednarodno pravo 

V Osnutkih so torej naslovljena vprašanja, med drugim, ugotavljanja in razlage norm jus cogens. Na koncu, v osnutku zaključka št. 23, pa se nahaja zgoraj omenjeni seznam primeroma naštetih norm, katere je KMP že obravnavala kot peremptorne norme: a) prepoved agresije, b) prepoved genocida, c) prepoved zločinov zoper človečnost, d) temeljna pravila mednarodnega humanitarnega prava, e) prepoved rasne diskriminacije in apartheida, f) prepoved suženjstva, g) prepoved mučenja, h) pravica do samoodločbe.7 

Pomen takšnega dokumenta s pripadajočim seznamom norm jus cogens ni zanemarljiv. Kljub temu, da je obstoj norm jus cogens v mednarodnem pravu ustaljena resničnost, ostaja vprašanje vsebine teh norm morebiti nejasno.8 Z Osnutki pridobimo dokument, ki avtoritativno našteva (vsebinsko gledano, poimensko) norme mednarodnega prava, ki obstajajo kot jus cogens na podlagi določenega konsenza držav. Tako lahko vsaj v nekaterih primerih z večjo gotovostjo (oziroma s popolno gotovostjo) trdimo, da gre za peremptorne norme mednarodnega prava, kar posledično povzroči določene učinke tudi v razmerju med državami, npr. v postopkih mirnega reševanja sporov pred različnimi mednarodnimi telesi. 

Tudi v primeru mirnega reševanja sporov tako ne gre pomanjševati pomena Osnutkov. Kljub temu, da gre v primeru Osnutkov za dokument, sprejet s strani KMP po prvem branju, velja, da so se mednarodna sodišča in mednarodni tribunali v svoji sodni praksi že sklicevali na osnutke členov in njihove komentarje, sprejete po prvem branju. Zgovoren primer je zadeva Gabčíkovo-Nagymaros Project (1997) pred Meddržavnim sodiščem v Haagu9, kjer se je sodišče v svoji obrazložitvi večkrat oprlo na dokument KMP z naslovom “Osnutek členov o odgovornosti držav za mednarodna protipravna ravnanja”, ki je bil tudi sprejet po prvem branju.10 Zgolj stopnja sama po sebi, na kateri se akt KMP nahaja v postopku njegove obravnave, torej ne definira teže dokumenta za mednarodno reševanje sporov. Dokumenti MKP torej igrajo pomembno vlogo v postopku oblikovanja, razlogovanja in interpretacije mednarodnega prava. Tudi, ko poglavitni sodni organ OZN, Meddržavno sodišče, bodisi utemeljuje značilnosti obstoječega mednarodnega prava, bodisi progresivno razvija mednarodno pravo, sodišču pri tem delu nudijo podporo in oporo akti KMP.11

4. Zaključna ocena: pomemben doprinos Osnutkov k mednarodnemu pravu

Zaključimo lahko z oceno, da utegnejo Osnutki zaključkov o peremptornih normah mednarodnega prava (jus cogens) KMP že v trenutni obliki, sprejeti po prvem branju na 71. zasedanju KMP, pomembno krojiti področji razumevanja in rabe mednarodnega prava peremptornih norm. Po mnenju avtorja pa sta ključna predvsem dva vidika Osnutkov: 1) definiranje norm jus cogens ter 2) vpliv na postopke mirnega reševanja sporov. 
Glede definiranja norm jus cogens velja, da z Osnutki pridobimo avtoritativno besedilo z odprtim seznamom norm, ki jih je KMP že označila za peremptorne. Takšno pojasnilo, katera norma predstavlja normo jus cogens, pa bi utegnilo pozitivno vplivati tudi na postopke mirnega reševanja sporov. Na Osnutkih lahko mednarodna sodna in arbitražna telesa utemeljujejo svoje razlogovanje v obravnavanih primerih, kar se kaže v malenkost lažjem dokaznem postopku. Vse to so le primeroma naštete možnosti, ki nam jih Osnutki nudijo. Na vsak način pa Osnutki zaključkov o peremptornih normah mednarodnega prava (jus cogens) KMP krepijo avtoritativno vlogo mednarodnega prava na nič manj kot globalni ravni.

Avtor: Anže Mediževec

Viri in literatura 

  1. Tladi, Dire: Fifth Report on peremptory norms of general international law (jus cogens), URL: https://legal.un.org/docs/?symbol=A/CN.4/747 (24. februar 2022) (Tladi, Dire: Fifth Report).
  2. General Assembly: Report of the International Law Commission, Seventy-first session (29 April – 7 June and 8 July – 9 August 2019), URL: https://undocs.org/en/A/74/10, str. 141-147.
  3. Ibidem; Tladi, Dire: Fifth Report, str. 5. 
  4. Türk, Danilo: TEMELJI MEDNARODNEGA PRAVA (2. pregledana in dopolnjena izdaja), Lexpera & GV Založba, Ljubljana 2018, str. 55. 
  5. Shaw, Malcolm N.: INTERNATIONAL LAW (8th edition), Cambridge University Press, Cambridge 2017, str. 611, 715 (Shaw, Malcolm N.: INTERNATIONAL LAW). 
  6. Tladi, Dire: Fifth Report, str. 5-6, 11. 
  7. Ibidem, str. 66.
  8. Shaw, Malcolm N.: INTERNATIONAL LAW, str. 715. 
  9. Gabčíkovo-Nagymaros Project (Hungary/Slovakia), Judgment, I.C.J. Reports 1997, p. 7, para. 47, 50-54, 58. 
  10. Azaria, Danae: The Working Methods of the International Law Commission: Adherence to Methodology, Commentaries and Decision-Making, v: Seventy Years of the International Law Commission, United Nations (urednik), Brill, Leiden 2020, str. 186. 
  11. Đorđeska, Marija: The Process of International Law-Making: The Relationship between the International Court of Justice and the International Law Commission, v: ICLR, 15 (2015) 1, str. 9-10.