15. februar je mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Na ta dan tudi v Sloveniji potekajo številne akcije ozaveščanja o tej bolezni, ki se lahko pojavi že v otroštvu in mladosti. Ni torej naključje, da je Mednarodna zdravstvena organizacija ravno prejšnji teden, 15. februarja, objavila Poročilo o neenakostih, s katerimi se srečujejo mladi bolniki z rakom v evropski regiji. Ta problematika je bila, zanimivo, s strani WHO izpostavljena prvič.
Rak je tudi med mladimi izjemno pogosta bolezen; lani je bilo v evropski regiji WHO odkritih 4,8 mio primerov, zaradi bolezni pa je umrlo 2,1 mio ljudi. Glede na statistične podatke je vsak dan več kot 1000 otrok diagnosticiranih z rakom. Dr. Nino Berdzuli, direktor oddelka za zdravstvene programe držav WHO, ob tem poudarja, da sta v zadnjih desetletjih medicina in z njo možnost za preživetje zelo napredovali. Iz 30 % možnosti za preživetje v 60-ih letih prejšnjega stoletja je danes stopnja ozdravitve ponekod višja od 80 %. Tako rak v razvitih državah ne pomeni več smrtne obsodbe za mlade. Žal pa to ne velja za celotno evropsko regijo enako, opozarja dr. Berdzuli.
Poročilo WHO proučuje predvsem vpliv, ki ga imajo družbene neenakosti v Evropi na bolnike z rakom in njihove družine; vključene so analize neenakosti med državami, spolne in starostne neenakosti, regionalne in socioekonomske neenakosti. Marilys Corbex, višja tehnična uradnica pri WHO, izpostavlja, da so posledično tudi stopnje preživetja rakavih bolnikov odvisne od teh kategorij. Stopnja smrtnosti v razvitejših in bogatejših državah je 9 %, medtem ko v revnejših in manj razvitih, perifernih državah ta stopnja dosega kar 57 %. Veliko večjo možnost za preživetje ima torej mladostnik z rakom, ki prihaja npr. iz Francije, kot mladostnik z rakom, ki živi npr. v Moldaviji. Slovenija na tej lestvici spada med države z višjim prihodkom in posledično visoko možnostjo preživetja. Glede na socioekonomski status pa obstajajo velike neenakosti tudi znotraj držav.
Nekaj konkretnih neenakosti, ki jih navaja poročilo, in ki vplivajo na stopnjo preživetja v državah, so različna možnost dostopa do zdravljenja, različna kvaliteta zdravljenja, različna ozaveščenost o bolezni, ki vpliva na zgodnjo diagnozo, pomanjkanje zdravil, enot in opreme za zdravljenje raka v nekaterih predelih ter razlike v znanju o zdravljenju raka. Poročilo pa preučuje bolezen tudi kot vzrok nadaljnjih neenakosti, povezanih s kariernimi priložnostmi, vključevanjem v družbo in mentalnim zdravjem ozdravljenih bolnikov.
Pri WHO bodo problematiko naslovili s konkretnimi ukrepi: s programi in kampanjamie za večjo ozaveščenost evropskega prebivalstva o bolezni, brezplačnimi preiskavami in zdravljenjem raka, standardiziranimi pediatričnimi protokoli v zvezi z rakom, nadaljnjim usposabljanjem zdravnikov glede rakavih bolezni, finančno pomočjo prizadetim družinam ter podpornimi programi za ozdravljene bolnike za zagotavljanje njihovega dolgoročnega zdravja. Na ta način si želijo čimbolj zmanjšati razlike med državami v evropski regiji ter zagotoviti kvalitetno zdravljenje in višjo možnost preživetja za vse otroke in mladostnike. K podobnim ukrepom spodbujajo tudi odločevalce v posameznih državah, z željo, da se razlike odpravijo tudi znotraj držav.
Vir: UN News
Avtorica: Natalija Tišler
