Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da okoljski stresorji (onesnažen zrak, hrup,  nevarne kemikalije…) prispevajo najmanj 13 odstotkov vseh smrti v EU. Če bi bili ti dejavniki prepoznani dovolj zgodaj, bi lahko znatno zmanjšali njihov negativni vpliv na zdravje ljudi. Še posebno so zaradi okoljskih stresorjev prizadeti socialno bolj ogroženi in ranljivejše družbene skupine (starejši in otroci), saj okrevajo počasneje. Zaradi različnega socialnoekonomskega položaja in različnih predhodnih kroničnih bolezni se med ljudmi pojavljajo neenakosti, ki jih lahko vpliv onesnaženega okolja še dodatno poglobi.

Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) predstavlja onesnaženost zraka predstavlja največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi v Evropski uniji. Posledica tega onesnaženja je povečano tveganje za umrljivost in obolevnost za boleznimi pljuč ter srca in ožilja. Tveganje za umrljivost začne že v mladosti; dolgotrajna izpostavljenost nad priporočili SZO za 0,5 odstotka poveča tveganje za razvoj bolezni. Onesnaženost z delci PM10 lahko vpliva tudi na nezadosten razvoj pljuč pri otrocih ter na poslabšanje astme oziroma na nastanek težav pri dihanju pri otrocih in starostnikih. Visoko breme bolezni povzroča tudi visoke družbene stroške. Raziskava Delft (2020) navaja strošek povprečnega Evropejca, ki znaša 1276 evrov na leto. Za Slovenijo raziskava navaja podatke za Ljubljano in Maribor, pri čemer je strošek na prebivalca Ljubljana ocenjen na 1502 evrov na leto/prebivalca, za Maribor pa na 965 evrov na leto/prebivalca. Raziskava Delft je bila izvedena v 432 evropskih mestih s 130 milijoni prebivalcev iz 30 držav, družbeni stroški pa zajemajo tako neposredne izdatke za zdravstveno oskrbo (na primer za sprejem v bolnišnico), kakor tudi posredne vplive na zdravje (na primer bolezni, kakor je kronična obstruktivna pljučna bolezen, ali krajša pričakovana življenjska doba).

Breme bolezni zaradi podnebnih sprememb se iz leta v leto povečuje, najbolj pa je obremenjujoče za starejše, ljudi s pridruženimi boleznimi, za kronične bolnike, nosečnice, otroke in druge socialno izključene skupine prebivalstva. Podnebne spremembe vplivajo na naraščanje števila vročinskih valov in s tem povezano umrljivost, ter na število okužb s patogeni, ki na njihov razvoj ugodno vplivajo višje temperature. V Sloveniji velja omeniti razpon in sezonsko razširjanje vektorskih bolezni kot sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Najbolj izpostavljeni sta pomurska in goriška statistična regija.

Z vidika okolja in zdravja narašča pomen spremljanja izpostavljenosti kemikalijam in pomen razumevanja vpliva mešanic kemikalij na zdravje. Mnogi viri kot posledico delovanja kemikalij v človeškem telesu navajajo različne kronične bolezni, kot so nevrološke motnje in vpliv na razvoj še nerojenih otrok. K razumevanju le-teh veliko prispevajo podatki biomonitoringa, s katerimi spremljamo vsebnost kemikalij v človeškem telesu. Podatki za področje degardiranega območja Mežiške doline, kjer se biomonitoring svinca izvaja že od leta 2004 dalje, kažejo, da se je obremenjenost otrok, ki so najbolj ogrožena družbena skupina, v prvih letih izvajanja sanacijskih ukrepov hitro izboljševala, po letu 2010 pa ne več. Zato bo tudi v bodoče nujno nadaljnjo izboljševanje stanja, ključni pa primerno izvedeni ukrepi, izboljševanje življenjskega okolja ter vzdrževanje doseženega.

93 odstotkov prebivalcev Slovenije se oskrbuje s pitno vodo, katere kakovost se redno spremlja. Glede na to, da Slovenec v povprečju popije 1 liter vode na dan, postaja vse boj zaskrbljujoč podatek, da se v vodah čedalje bolj kopičijo ostanki zdravil in mikroplastike, ki lahko zaidejo tudi v pitno vodo. Žal se vsebnost teh ne spremlja v rednem monitoringu, saj ni zakonsko opredeljena. Problematika zdravil je vezana na njihovo daljšo obstojnost v okolju in na posledice, ki so večinoma vezane na hormonske motnje in širjenje bakterij, ki so postale odporne na antibiotike. Ocenjuje se, da vsako leto v okolje sprostimo od 75.000 do 300.000 ton mikroplastike. Poleg možnih tveganj zaradi prisotnosti mikroplastike v pitni vodi, je zaskrbljujoč tudi njen vnos v prehranjevalno verigo živali in ljudi. Teh spojin na čistilnih napravah za komunalne odpadne vode še ni mogoče zajeti.

Incidenca (pojavnost) malignega mezotelioma, ki je posledica izpostavljenosti azbestu, se tako v Sloveniji kot drugje po svetu (še vedno) povečuje, kljub prepovedi v uporabe azbesta od leta 1996 dalje. Glede na dolgo latentno dobo bolezni, bo incidenca v Sloveniji, zlasti pri starejših, verjetno še naraščala, pri mlajših pa pričakujemo, da bo pričela padati. Pri tem velja opozoriti, da iz delovnega in bivalnega okolja še vedno nismo odstranili vseh izdelkov iz azbesta, zato dejavnik tveganja za to bolezen še vedno obstaja in to ne samo za delavce, ki poklicno delajo z izdelki in odpadki z azbestom, temveč tudi za ostale. Koliko se bo število novo odkritih primerov malignega mezotelioma zmanjšalo in kdaj, je odvisno od tega, kako uspešno bomo iz našega okolja azbest odstranili.

Evropska agencija področje okolja in zdravja izpostavlja kot enega izmed prioritetnih, pri tem pa navaja potrebe po spremljanju predvsem naslednjih vsebine:

  • kakovost notranjega zraka, še posebej v šolah;
  • proučevanje vpliva in izpostavljenosti elektromagnetnega sevanja na zdravje ljudi;
  • raziskovanje razširjenosti mikroplastike v okolju in možnih vplivov na zdravje;
  • preučevanje izpostavljenosti kemikalijam na podlagi podatkov biomonitoringa ter ovrednotenje ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti;
  • preučevanje učinkov kemikalij, ki se uporabljajo v kmetijstvu (pesticidi in gnojila) na ekosistemske storitve, predvsem na opraševanje in zagotavljanje zdravstveno ustrezne čiste pitne vode.

Vir: NIJZ