V New Yorku ta mesec potekajo zaključna pogajanja
za Vrh o prihodnosti, na katerem se bodo državni voditelji dogovorili o
reformah temeljev svetovnega sodelovanja.
Združeni narodi (ZN) so sklicali to edinstveno
srečanje, saj se je izkazalo, da so globalni problemi prehitri za institucije,
ki so namenjene njihovemu reševanju.
To vidimo povsod okoli nas. Siloviti spopadi in
nasilje povzročajo strašno trpljenje, geopolitične delitve so zelo resne,
neenakost in nepravičnost pa sta prisotni povsod, kar spodkopava zaupanje, krepi
nejevoljo ter spodbuja populizem in ekstremizem. Stari izzivi revščine, lakote,
diskriminacije, mizoginije in rasizma dobivajo nove oblike.
Medtem se soočamo z novimi in eksistenčnimi
grožnjami, od prehitrega podnebnega kaosa in degradacije okolja do tehnologij,
kot je umetna inteligenca, ki se razvijajo v etični in pravni praznini.
Vrh o prihodnosti poudarja, da so rešitve za vse
te izzive v naših rokah. V ta namen potrebujemo posodobitev sistema, kar lahko
zagotovijo le svetovni voditelji.
Mednarodni postopki odločanja so zastareli.
Številne globalne institucije in orodja so bila oblikovana v 40. letih
prejšnjega stoletja – v obdobju pred globalizacijo, pred dekolonizacijo, pred
splošnim priznavanjem univerzalnih človekovih pravic in enakosti spolov, preden
je človeštvo odpotovalo v vesolje in preden se je pojavil kibernetski prostor.
Zmagovalci druge svetovne vojne imajo še vedno premoč
v Varnostnem svetu ZN, medtem ko celotna afriška celina nima stalne članice v
tem organu. Svetovna finančna arhitektura ni ravno naklonjena državam v razvoju
in jim ne zagotavlja varnostne mreže, ko se znajdejo v težavah, zato se
utapljajo v dolgovih, ki odvajajo denar od naložb v njihove prebivalce.
Globalne institucije nudijo omejen prostor za
številne pomembne akterje današnjega sveta – od civilne družbe do zasebnega
sektorja. Mladi, ki bodo podedovali prihodnost, so skorajda nevidni, interesi
prihodnjih generacij pa niso zastopani.
Sporočilo je jasno; prihodnosti, ki bo primerna za
naše vnuke, ne moremo ustvariti s sistemom, ki je bil ustvarjen za naše stare
starše. Vrh o prihodnosti bo priložnost za ponovno vzpostavitev večstranskega
sodelovanja, ki je prilagojeno na 21. stoletje.
Med predlaganimi rešitvami je nova agenda za mir,
osredotočena na posodobitev mednarodnih institucij in orodij za preprečevanje
in končanje konfliktov, vključno z Varnostnim svetom ZN. Nova agenda za mir
poziva k ponovnemu prizadevanju, da bi se svet znebil jedrskega orožja in
drugega orožja za množično uničevanje, ter k razširitvi definicije varnosti, ki
bo vključevala nasilje na podlagi spola in nasilje tolp. Slednja upošteva
prihodnje varnostne grožnje, priznava spreminjajočo se naravo vojskovanja in
tveganja oboroževanja z novimi tehnologijami. Na primer, potrebujemo svetovni
sporazum o prepovedi tako imenovanega smrtonosnega avtonomnega orožja, ki lahko
sprejema odločitve o življenju ali smrti brez človeškega posredovanja.
Globalne finančne institucije morajo odražati
današnji svet in biti opremljene za vodenje močnejšega odziva na današnje
izzive, ki so odprava dolgov, doseganje trajnostnega razvoja in izvajanje
podnebnih ukrepov. To pomeni konkretne korake za reševanje dolžniških stisk,
povečanje posojilne zmogljivosti večstranskih razvojnih bank in spremembo
njihovega poslovnega modela, da bodo imele države v razvoju veliko večji dostop
do zasebnega financiranja po dostopnih obrestnih merah.
Brez tega financiranja se države v razvoju ne bodo
sposobne soočiti z našo največjo prihodnjo grožnjo: podnebno krizo. Nujno
potrebujejo sredstva za prehod iz fosilnih goriv, ki uničujejo planet, da bodo
lahko prešle na čisto, obnovljivo energijo.
Kot so voditelji poudarili lani, je reforma
globalne finančne arhitekture ključna tudi za ponovno pospešitev nujno
potrebnega napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja.
Vrh o prihodnosti se bo osredotočil tudi na nove tehnologije z globalnim
učinkom, pri čemer se bodo iskali načini za odpravo digitalnega razkoraka in
oblikovanje skupnih načel za odprto, brezplačno in varno digitalno prihodnost
za vse.
Umetna inteligenca (UI) je revolucionarna tehnologija z uporabami in tveganji, ki jih šele začenjamo razumeti. Predložili smo posebne predloge, da bi vlade skupaj s tehnološkimi podjetji, akademskimi krogi in civilno družbo pripravile okvire za obvladovanje tveganj povezanih z umetno inteligenco, spremljanje in zmanjševanje njenih škodljivih učinkov ter delitev njenih koristi. Upravljanje z UI ne sme biti prepuščeno bogatim; zahteva sodelovanje vseh držav, Združeni narodi pa so pripravljeni zagotoviti platformo za združevanje ljudi.
Človekove pravice in enakost
spolov sta skupna nit, ki povezuje vse te predloge. Globalno odločanje ni
mogoče reformirati brez spoštovanja vseh človekovih pravic in kulturne
raznolikosti, s čimer se zagotavlja polna udeležba ter vodstvo žensk in deklet.
Zahtevamo nove napore za odstranitev zgodovinskih ovir – pravnih, socialnih in
ekonomskih – ki izključujejo ženske s pozicij moči.
Mirovniki iz štiridesetih let
prejšnjega stoletja so ustvarili institucije, ki so pomagale preprečiti tretjo
svetovno vojno in številne države popeljale iz kolonizacije v neodvisnost. Kljub
temu niso mogli predvideti današnjih svetovnih razmer.
Vrh o prihodnosti je priložnost za oblikovanje bolj učinkovitih in vključujočih institucij ter orodij za globalno sodelovanje, ki so prilagojena 21. stoletju in našemu multipolarnemu svetu. Pozivam voditelje, da to priložnost izkoristijo.
Avtor: generalni sekretar Združenih narodov António Guterres (vir: Informacijska služba ZN za Dunaju)
