Na kaj
pomislite, ko zaslišite besedo »dezertifikacija«? Peščene sipine počasi
prekrivajo bogata kmetijska zemljišča? Sahara in Gobi prevzameta Afriko in
Azijo? Reke in potoki se izsuševajo? To je zagotovo del tega. Toda ključni
vpliv dezertifikacije je degradacija zemlje – do te mere, da se tla tako
poškodujejo, da ne podpirajo več življenja.
Prst je veliko
več kot le umazanija. In zdrava zemlja je bistvenega pomena za zdrav planet.
Tla pod našimi nogami so polna skritega sveta rastlin, živali in mikrobov;
veliko premajhnih, da bi jih videli, vendar je naše preživetje odvisno od njih.
Ta spregledani rezervoar napaja naše kmetijstvo in živilsko industrijo. Pomaga
uravnavati emisije toplogrednih plinov in ohranja močne rastline, živali in
ljudi.
Toda danes trpi
več kot petina kopna našega planeta – vključno z več kot polovico naših
kmetijskih površin. Vsako leto se zaradi dezertifikacije, degradacije in suše
izgubi več kot 12 milijonov hektarjev zemlje. Ta izguba škodi več kot 3
milijardam ljudi, zlasti revnim in podeželskim skupnostim v državah v razvoju.
Hkrati, ko tla naglo spremenijo v obdelovalne površine, ne da bi upoštevali
splošno zdravje našega okolja, se ogljik in dušikov oksid sproščata v
atmosfero. Podnebne spremembe se pospešujejo, biotska raznovrstnost vene in
nalezljive bolezni cvetijo. Vse to ogroža zaloge vode, preživetje in našo
sposobnost soočanja z naravnimi nesrečami in ekstremnimi vremenskimi dogodki.
Če ne bomo
ukrepali zdaj, se bo položaj samo poslabšal. V naslednjih 25 letih bi lahko
degradacija zemljišč zmanjšala globalno proizvodnjo hrane za kar 12 %, kar bi
privedlo do 30-odstotnega zvišanja svetovnih cen hrane. Nikoli ne bomo dosegli
ciljev trajnostnega razvoja, če bomo to jemali samoumevno.
Vendar si lahko
veliko upamo in marsikaj lahko dosežemo prav skupaj. Kot smo videli s hitrim
razvojem cepiv proti COVID-19, ko je volja prisotna in se sredstva pravilno
razporejajo, lahko človeštvo doseže osupljive podvige.
Obnova 350
milijonov hektarjev degradiranih zemljišč do leta 2030 bi lahko iz ozračja
odstranila med 13 in 26 gigaton toplogrednih plinov. Za vsak porabljen
dolar za obnovo zemljišč – tudi prek
nizkokvalificiranih in delovno intenzivnih projektov – lahko pričakujemo vsaj
za 9 dolarjev gospodarskih koristi. Obnova zemljišč ne ustvarja le zelenih
priložnosti za zaposlitev v številnih panogah, temveč nam bo omogočila tudi
pridelavo bolj hranljive hrane, zagotavljanje čiste vode, reševanje izgube
biotske raznovrstnosti ter blažitev in prilagajanje podnebnim spremembam.
Ne glede na to,
ali govorimo o mestnih prebivalcih, ki potrebujejo zanesljive zaloge sadja in
zelenjave, ali o otoških hotelirjih, ki računajo, da bodo turiste pritegnile
zaščitene plaže in palme, ali bolnišnične paciente, katerih življenje je odvisno
od zdravil, pridobljenih iz narave, je ena stvar jasna: na zemlji ni osebe ali
karkoli drugega, katere obstoj ni vezan na zemljo.
Torej, kaj
lahko storite za zaščito naše zemlje in tal? Preprost korak je, da ne
zapravljamo hrane – kajti ko kmetje obdelujejo zemljo, da pridelujejo hrano, ki
je ne jemo, samo po nepotrebnem izčrpavamo naša tla. Če ste urbanist, lahko
skupaj z lokalnimi uradniki poskrbite, da bo vaše mesto bolj zeleno – s
takšnimi inovativnimi metodami, kot so strešni vrtovi in navpični gozdovi.
Ključni del
našega dela pri Združenih narodih je spodbujanje obnove tal. V prihodnjih
mesecih bodo potekale velike konference za nadaljevanje treh konvencij iz Ria –
Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji (angl. UNCCD), Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi
podnebja (angl. UNFCCC) in Konvencija
o biološki raznovrstnosti (angl. CBD),
in sicer prvič v istem letu. To je edinstvena priložnost za razmislek o zdravju
našega planeta in o tem, kaj lahko naredimo za njegovo izboljšanje in zaščito
našega obstoja.
20. maja bom v
znameniti dvorani Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku gostil
srečanje na visoki ravni o dezertifikaciji, degradaciji zemljišč in suši. To
srečanje – prvo tovrstno v več kot desetletju – bo temeljilo na prejšnjih
dosežkih, poudarilo vrzeli v naših skupnih prizadevanjih in spodbudilo zagon
treh velikih konferenc, povezanih z Riom. Spomnilo nas bo, da je degradacija
zemljišč resnična in se je treba boriti proti njej. Pokazalo bo, kako so tri na
videz različna vprašanja – podnebje, biotska raznovrstnost in dezertifikacija –
dejansko neločljivo povezana. In spodbudilo bo ambicije po globalnih ukrepih.
Generalna
skupščina je edino telo, v katerem je vseh 193 držav članic Združenih narodov
enakopravnih. Torej ni boljšega kraja za reševanje težav, ki presegajo meje in
vplivajo na vse nas. Ko gre za samo zemljo, na kateri stojimo, za življenje, ki
nas vzdržuje, ne smemo izgubljati časa. Konference na visoki ravni morda čez
noč ne bodo izboljšale razmer, toda če se prepričamo, da smo vsi na isti
strani, delimo najboljše prakse in skupaj naredimo resnične korake, lahko
spremenimo smer. Na koncu bomo spreobrnili dezertifikacijo, degradacijo tal in
sušo, ker druge izbire ni. Ampak morali bomo sodelovati. Spremeniti bomo morali
nekaj svojih praks. Upam, da bodo Združeni narodi lahko računali na vašo
podporo.
Za več informacij:
www.un.org/pga/75/event/high-level-dialogue-on-desertification-land-degradation-and-drought/
Avtor: Volkan Bozkir, predsednik Generalne skupščine Združenih narodov
