Po smrti predsednika Idrissa Deby Itna so v Čadu izbruhnile demonstracije proti novovzpostavljenem vojaškemu svetu, ki naj bi državo vodil 18 mesecev. Namreč, vodil naj bi ga 37-letni Mahamat Déby Itno, sin ubitega predsednika. Združeni narodi so poročali, da je bilo na demonstracijah v prestolnici Čada, N’Djamenu aretiranih več kot 700 demonstrantov in novinarjev. Prav tako je umrlo šest ljudi, več jih je bilo ranjenih. 

Vojska Čada je 19. aprila sporočila, da je bil predsednik Idriss Deby Itna smrtno ranjen med bojem proti upornikom, ki so poskušali strmoglaviti njegovo vlado. Novica njegove smrti je prišla le nekaj ur po tem, ko je bil Deby potrjen kot zmagovalec predsedniških volitev. S tem si je zagotovil šesti predsedniški mandat. 

Smrt predsednika Čada vodi v občutljivo obdobje za državo 

Po njegovi smrti je vojska imenovala “prehodni vojaški svet”, ki bo vodil 18-mesečno prehodno obdobje do novih volitev. Na čelu sveta bo Debyjev 37-letni sin Mahamat Idriss Deby, kot voditelj Čada pri prvi menjavi oblasti v več kot treh desetletjih. Kot pravi sam, zaradi nestabilnosti, država nima druge izbire. Imenoval je 40 ministrov in namestnikov ministrov in tako oblikoval prehodni vojaški svet, ki bo deloval med obdobjem tranzicije. Uporniške sile se tako ne strinjajo s tovrstno tranzicijo oblasti. Kot so trdili demonstranti ”Čad ni monarhija. V naši državi ne more biti dinastične devolucije moči.” Prav tako so nosili table, na katerih je pisalo “zahtevamo, da se oblast preda civilistom”. 

Pomembno je, da Človekove pravice ostanejo v središču vseh prizadevanj

Urad za človekove pravice ZN je močno zaskrbljen nad dogajanji v Čadu, ki se tako rekoč stopnjujejo. Marta Hurtado, predstavnica pri Uradu visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR), je opomnila, da država ostaja vezana na svoje obveznosti po mednarodnem pravu človekovih pravic torej, da ščiti in spoštuje človekove pravice, vključno s pravico do življenja, in olajša uresničevanje pravice do svobode mirnega zbiranja. Med občutljivim obdobjem za državo, je postavljanje človekovih pravic v središču vseh prizadevanj bistvenega pomena.

Viri: UNnews, The Guardian, Al Jeezera

Avtorica: Nadja Viharev