V sredo, 20. januarja, je Joe Biden uradno prisegel kot novi predsednik Združenih držav Amerike. Turbulentni 4-letni mandat njegovega predhodnika Donalda Trumpa je močno pretresel politični vrh in zunanjepolitične odnose. Eden od njegovih najbolj nepredvidljivih korakov je bil umik iz Pariškega podnebnega sporazuma, ki je bil prvič naznanjen v letu 2017. Formalni postopek se je začel leta 2019 in je trajal 12 mesecev, torej je umik iz sporazuma stopil v veljavo 4. novembra 2020. Tako so preostale države podpisnice, sicer zgolj za kratek čas, ostale brez sodelovanja največjega svetovnega gospodarstva.
Ambiciozen podnebni sporazum so leta 2015 pripravili Združeni narodi, v katerem se je skoraj 200 držav zavezalo k skupnem delovanju na področju zmanjševanja toplogrednih plinov ter ostalih konkretnih sprememb na področju okoljevarstva. Združeni narodi so že večkrat naznanili, da je načrt zahteven.
Kot napovedano je dokončna odločitev o ameriški vključitvi v Pariški sporazum sledila rezultatom predsedniških volitev 2020. Biden je namreč nekaj ur po inavguraciji podpisal izvršni ukaz, da se ZDA znova vračajo k podnebnemu sporazumu. Novi predsednik je že pred izvolitvijo opozarjal, da podnebne spremembe predstavljajo “največjo grožnjo” za državo. Njegov seznam prednostnih nalog postavlja podnebno krizo na drugo mesto, takoj za Covid-19 pandemijo. Lani so namreč ZDA prizadeli rekordni podnebni požari, orkani in vročina. Prav tako pa so Združene države odgovorne za skoraj tretjino presežka ogljikovega dioksida v ozračju kar označuje pomembnost njihove vključitve v sporazum.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je novico o vrnitvi ZDA k sporazumu sprejel z velikim veseljem in naznanil, da je to resnična priložnost za preprečitev okoljevarstvene katastrofe. Trajalo bo 30 dni, da se ZDA ponovno uradno pridružijo sporazumu, a vrnitev vsekakor prinaša novo upanje za njegovo uresničevanje.
Bidenova izvolitev za mnoge predstavlja novo obdobje zunanjepolitičnih odnosov in skupnega delovanja na področju podnebnih sprememb. V prvem predsedniškem govoru je označil njegov mandat kot čas za “ameriško celjenje”. Pričakovanja za novo ameriško administracijo so velika. Delovala naj bi v nasprotju s Trumpovimi podnebnimi politikami, a kljub temu, v mednarodni skupnosti ostajajo dvomi glede trajnosti ameriške podnebne politike. Naslednja podnebna pogajanja bodo potekala novembra letos v Glasgowu na Škotskem, kjer bodo vse oči usmerjene v ZDA. Glavni Bidenov izziv bo postaviti ambicioznejše cilje za leto 2030, ki bodo v veljavi tudi za naslednjo administracijo.
Vse jasneje postaja, da bomo, če želimo preprečiti katastrofo in ohraniti našo zemljo morali okoljevarstvu dati prednost pred političnimi igrami. Vrnitev ZDA k pariškemu sporazumu je kot trdijo številni strokovnjaki “korak v pravo smer”, a ne smemo pozabiti, da se trdo delo šele začenja.
Viri:
- RTV SLO
- The Guardian
- 24.ur
- CNN
Avtorica: Nadja Viharev
