Tako kot vsa ostala področja javnega življenja, se je zaradi ukrepov za zaustavitev širjenja okužbe SARS-CoV-2 prekinil tudi normalni potek šolstva. Tako šolarji kot tudi učitelji so se bili primorani podrediti novim pogojem. V številnih državah po svetu je to pomenilo bodisi prilagoditev pouka na način, da se čim bolj prepreči širjenje okužbe, bodisi zaprtje šol in prilagoditev poučevanju na daljavo. Potrebno pa je tudi poudariti, da je pandemija najmočneje okrnila izobraževanje v regijah, kjer so že pred tem obstajale pomanjkljivosti v šolskem sistemu.
Leta 2018 je Generalna skupščina ZN 24. januar razglasila za svetovni dan izobraževanja, da bi v mednarodni skupnosti poudarili pomen izobraževanja pri oblikovanju trajnostne in stabilne družbe, kot tudi njegovo ključno vlogo pri doseganju vseh ostalih ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030. Ob letošnjem obeležju sta o pandemiji in izobraževanju spregovorila Generalni sekretar ZN António Guterres in predsednik Generalne skupščine Volkan Bozkır. Oba sta poudarila zaskrbljujoč vpliv, ki ga je Covid pandemija imela na šolstvo. Svoje spoštovanje sta izrazila vsem učencem, učiteljem in ostalim pedagoškim delavcem ter tudi družinam, ki so se v lanskem letu morali soočiti s težavnimi izzivi šolanja na daljavo. Glede na potek širjenja okužb pa v določenih državah po svetu šole še vedno ostajajo zaprte.
V luči Covid krize je UNESCO 24. januarja objavil grafiko, ki prikazuje trajanje popolnega in ponekod delnega zaprtja šol v državah po svetu. Po zbranih podatkih so bile šole po svetu v povprečju popolnoma zaprte 14 tednov, če v to statistiko vključimo še zapiranje šol na lokalni in ne le na državni ravni, pa se število poveča na 22 tednov. Trajanje zaprtja šol in izobraževalnih ustanov se seveda razlikuje tudi po regijah. Latinska Amerika je tu v povprečju vodilna, s kar sedmimi meseci oz. 28 tedni prekinitve pouka v šolskih učilnicah. Do sedaj, skoraj eno leto po razglasitvi pandemije, se še vedno več kot 800 milijonov šolarjev po svetu sooča z odklonom od običajnega šolanja, saj šole ostajajo delno zaprte v kar 48 državah.
Zaprtje izobraževalnih ustanov in prepoved druženj bosta močno zaznamovala razvoj in napredek otrok. Že sedaj je moč zaznati psiho-socialni vpliv na učence, pomanjkanje interesa in motivacije ter upad v učnih kot tudi telesnih sposobnostih, saj je redna športna vzgoja pripomogla k pravilnemu telesnemu razvoju otrok. Povečalo se je tveganje, da otroci v prihodnosti ne bodo nadaljevali šolanja. Tu je največja skrb za otroke s posebnimi potrebami in za deklice, ki bi se lahko ne vrnile k pouku po ponovnem odprtju šol. Posledice so seveda hujše v revnejših regijah in na območju trajajoči konfliktov, kjer je bil dostop do šolstva že pred tem omejen, sedaj pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, osebja in tehnologije povsem ustavljen.
Ravno zaradi teh izzivov, ki so ob poteku pandemije še posebno stopili v ospredje, je bila ob svetovnem dnevu izobraževanja podana tudi pobuda po revitalizaciji šolstva. UNESCO si prizadeva, da v letu 2021 naslovi probleme, s katerimi se soočajo šolski sistemi in da področje izobraževanja postavi v ospredje načrtov za okrevanje po pandemiji. Potrebno se je zavedati pomena izobraževanja za nadaljnji družbeni razvoj in ga tako ne postaviti na stranski tir, ko se govori o posledicah pandemije.
Viri: UN News, UNESCO.org, UN.org
Avtorica: Kristina Rilak
