Najnovejša izdaja svetovnega poročila o prehranskih krizah kaže, da se je leta 2022 približno 258 milijonov ljudi v 58 državah soočalo z visokimi ravnmi akutne neustrezne prehranske varnosti, ki je terjala nujno pomoč. Prizadetih je bilo 22,7 % analizirane populacije, kar je največ od prve objave poročila leta 2017.
Med glavnimi vzroki za hudo neustrezno prehransko varnost in podhranjenost milijonov ljudi so svetovni gospodarski pretresi, ki sta jih sprožili pandemija COVID-19 in ruska vojna proti Ukrajini. K takšnemu neustreznemu stanju pa prispevajo tudi ekstremne vremenske razmere in oboroženi spopadi v nekaterih drugih državah.
EU je skupaj z državami članicami mobilizirala skoraj 18 milijard evrov za pomoč partnerskim državam pri reševanju svetovne prehranske krize do leta 2024. Spodbuja trajnostne in odporne prehranske sisteme ter podpira strateško avtonomijo partnerskih držav. Izvajati tudi ciljno usmerjene pobude za spodbujanje lokalne proizvodnje hrane in zmanjšanje odvisnosti od netrajnostnega uvoza. Poleg tega dejavno podpira afriško območje proste celinske trgovine, da bi se okrepila trgovina z agroživilskimi proizvodi znotraj regije.
Poročilo je pripravila Svetovna mreža za boj proti prehranskim krizam, ki so jo leta 2016 ustanovili Evropska unija, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter Svetovni program za hrano. EU je ustanovna članica in glavna financerka te globalne mreže.
V ciljih trajnostnega razvoa so se države sveta, med njimi tudi Slovenija, zavezale, da bodo do leta 2030 odpravile lakoto, zagotovile prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujale trajnostno kmetijstvo.
Vir: SLOGA