Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že od leta 1950 vsako leto 7. aprila obeležuje Svetovni dan zdravja in s tem poudarja najnujnejše globalne javnozdravstvene probleme, ki jih je potrebno nasloviti. V preteklosti je Svetovni dan zdravja izpostavil pomembne zdravstvene izzive, kot so med drugim duševno zdravje in podnebne spremembe. Obeležitev predstavlja priložnost za usmeritev pozornosti na pomembne izzive globalnega zdravja, ki so hkrati tesno povezani z doseganjem ciljev trajnostnega razvoja.
Letošnja tema Svetovnega dneva zdravja je “Zgradimo pravičen in zdrav svet za vse”. Pandemija COVID-19 je sistematično zamajala naš status quo in oslabila sisteme, ki nas varujejo in nam pomagajo. Zmanjšala je nedavne dosežke na področju zdravja, potisnila med 119 in 125 milijonov ljudi v skrajno revščino ter povečala neenakost med spoloma, družbo in zdravjem. Izgradnja pravičnejšega in bolj zdravega sveta je tako prednostno področje in skrb WHO, saj je kriza COVID-19 poudarila neenakost v zdravstvenih sistemih, skozi katere lahko nekateri ljudje ostanejo bolj zdravi le zaradi kraja rojstva ali ekonomskih razmer. Eden ključnih razlogov, zakaj ta skrb ni nepomembna ali preveč ambiciozna, je ta, da je WHO izrazil prepričanje, da je večino bolezni, s katerimi se srečujejo te marginalizirane skupine, mogoče preprečiti.
Raven svetovne revščine se bo prvič po 20 letih lahko povečala
WHO je hkrati tudi ocenil, da bi se raven svetovne revščine prvič po 20 letih lahko povečala in s tem ovirala napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Z namenom preprečiti nadaljnji neuspeh pri doseganju teh ciljev, morata WHO in svet ukrepati zdaj.
Za dosego bolj pravičnega in zdravega sveta, je organizacija predlagala štiristopenjsko strategijo skupnega dela, zbiranja zanesljivih podatkov, odpravljanja neenakosti in čezmejnega sodelovanja. Zdravstveno neenakost je torej mogoče preprečiti s strategijami, ki namenjajo večjo pozornost izboljšanju zdravstvene pravičnosti, zlasti za najbolj ranljive in marginalizirane skupine.
COVID-19 je močno prizadel cel svet, vendar je bil njegov vpliv najbolj brutalen do ranljivih skupnosti. Le-te so bolj izpostavljene boleznim, imajo manjšo možnost dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev ter bodo najverjetneje utrpele škodljive posledice ukrepov, izvedenih za obvladovanje pandemije. Po vsem svetu so begunska taborišča smrtonosno gojišče bolezni, zlasti zaradi dejstva, da za migrante ni vzpostavljen ustrezen sistem zdravstvenega varstva.
Generalni direktor WHO dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus je neenakost v naših družbah in vrzeli v zdravstvenih sistemih ocenil kot krivca za pandemijo COVID-19. Vlade je pozval k vlaganju v krepitev zdravstvenih sistemov in k odstranitvi ovir za preprečevanje njihovega dostopa, tako da bo imelo več ljudi priložnost živeti zdravo življenje.
Papež Frančišek je na Svetovni dan zdravja preko Twitterja pozval k globalnemu cepljenju. Zavzel se je predvsem za pomoč ranljivim skupinam. Izrazil je prepričanje, da lahko zgolj skupaj zgradimo pravičnejši in bolj zdrav svet, saj smo vsi poklicani k boju proti pandemiji in cepiva so bistveno orodje za ta boj.
Odziv Slovenije na temo neenakosti
Tudi v Sloveniji je tema neenakosti v zdravstvenem sistemu, kateri naj bi bila tudi letos posvečeno več pozornosti, vselej v ospredju. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zato namerava z relevantnimi nacionalni inštituti junija izdati publikacijo o neenakostih v zdravju, kjer bo skozi interdisciplinarni pristop prikazal širše razumevanje neenakosti v zdravju, tudi skozi prizmo političnih ukrepov.
Za nami je težko leto, ki nas je tudi opozorilo na pomen človeške solidarnosti in zavedanja, da se nihče ne reši sam. Doživljamo krizo, vendar iz krize ne pridemo enaki kot prej, bodisi boljši ali slabši. Vedno jasneje postaja, da je letos zdravje prednostna tema tudi na političnem prizorišču, pri čemer si želimo več pozornosti in pozitivnih odločitev na vseh ravneh odločanja, s ciljem blaginje in pravične zdravstvene oskrbe za vse.
Viri: WHO
Avtorica: Tina Travnik